Planinčki potepinčki so se na martinovo podali na drugi letošnji pohod. Tokrat smo jo mahnili po strmi poti na 681 m visoko Senico. Med malico nas je na razgledišču grelo prijetno jesensko sonce.
Spust do Ljubinja smo morali zaradi gozdarskih del opraviti z manjšim “obhodom”, kar pa je pomenilo, da smo tekli po čudoviti listnati preprogi skozi bukov gozd. Največje presenečenje nas je pričakalo pod izruvano bukvijo: gozdni škrat je za 20 planinčkov in njihovi mentorici pustil čokoladne bonbone. Veseli, s pesmijo in premraženimi prstki, smo prispeli na cilj.
Zapisala: Urška Hrast
-
- Mimo “jaslic” navzgor.
-
- Najboljši del poti – malica.
-
- Zabava v dvoje.
-
- Vsak najde svoj kotiček.
-
- Jesensko listje, kam hitiš?
-
- Ujeli bi te radi …
-
- Čaka nas le še spust.
-
- Na vrhu, juhej!
-
- Proti Ljubinju.
-
- Kobilja Glava v ozadju.
-
- Hop, čez bukev!
-
- Škratovo sporočilo.
-
- Najden zaklad!
-
- Zaslužen posladek.
