V svetu hitre tehnologije, računalnikov, pametnih telefonov in vsega, kar nam onemogoča, da najdemo stik s samim sabo, obstaja še vedno nekje na polici knjiga. Tista klasična, s platnicami, s papirjem in s črkami, ki se prepletajo in spletejo v zgodbo. Zgodbo, katere podobe si lahko sami s pomočjo domišljije naslikamo v glavi. Podamo se v nov svet z glavnimi junaki, z njihovimi razmišljanji, s čustvi, z dejanji in z izkušnjami. In obenem iščemo vzporednice z našimi izkušnjami, z našimi pogledi, z našim življenjem. In ko zgodbo preberemo do konca, v nas pusti sled, izkušnjo, ki nam pomaga tudi pri spoprijemanju s težkimi obdobji v našem življenju.
Ena takih knjig je letošnja knjiga v sklopu projekta Rastem s knjigo z naslovom Ime mi je Andrej pisatelja Vinka Mördendorferja. Vseslovenski projekt spodbujanja branja je letos potekal malo drugače. Sedmošolcem smo predstavili knjižno delo in o knjigi pripravljene videovsebine v šolski knjižnici. Splošne knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu učenci niso mogli obiskati, zato so jim pripravili film Od starih knjižnih polic do sodobnih naprav in še kaj vmes.
Da bi sedmošolce spodbudili k branju, predvsem pa k razmišljanju o različnih aktualnih temah, ki zanimajo mlade, smo pripravili delavnice. Potekale so tako, da smo kot iztočnico prebrali odlomek iz knjige, se o tem pogovarjali in debatirali. Izvedli smo različne aktivnosti: socialne igre, zapise na list in si ogledali videoposnetke.
Izpostavili smo štiri pomembne teme, ki jih naslavlja knjiga, in sicer: Kdo sem jaz? (delo na sebi, samopodoba), sprejemanje drugačnosti v smislu spolne usmerjenosti, spoprijemanje s težkimi trenutki v življenju in razmišljanje o spolnosti. Učencem je bilo na trenutke zelo nerodno, zabavno in zanimivo, po drugi strani pa jih je spodbudilo k temu, da so na drugačen način dojeli knjigo, ugotovili, da v njej lahko najdejo tudi vprašanja in odgovore na razmišljanja, o katerih se je včasih težko pogovarjati s starši ali vrstniki. Zato je še toliko bolj dragocen odkrit pogovor v šoli. Za zaključek lahko brez dvoma pritrdilno odgovorimo na vprašanje v naslovu.
Zapisali: Maja Obid in Martina Kozorog Kenda
