Napotki za učinkovito učenje
KAKO SE UČINKOVITO UČITI?
Pri učenju si, tako kot pri vsakem delu, postavi 5 izhodišč:
- KDO JE TISTI, KI NAJ SE UČI? JAZ!
- KDAJ NAJ SE UČIM? Ob pravem času.
- KAKO NAJ SE UČIM? Poenostavljaj in varčuj s časom!
- KJE NAJ SE UČIM? Kjer se najbolje počutim.
- ZAKAJ NAJ SE UČIM? Da izpolnim vse, kar sem za danes načrtoval.
Razred želim izdelati s takšnim uspehom, kakršnega sem si zadal.
Doseči hočem poklic, ki si ga želim.
MOTIVACIJA ZA UČENJE
Od tega, kako si motiviran za učenje je odvisno, kako učinkovit boš pri učenju. Zato moraš najprej sam spoznati:
ZAKAJ SE SPLOH ŽELIŠ UČITI?
KAJ JE TISTO, KI TE ŽENE, DA BI SE RAD NEKAJ NAUČIL?
KATERI SO CILJI, KI SI SI JIH ZASTAVIL V ŽIVLJENJU?
Če želiš priti do tega, moraš : SEBE SPOZNATI IN SE SPREJETI TAK, KAKRŠEN SI.
Kadar opazuješ sebe in se primerjaš z drugimi, si prizadevaj, da ne vidiš pri drugih le prednosti, pri sebi pa le primanjkljajev! Veš, da imaš tudi pomanjkljivosti, a prav tako jih imajo drugi ljudje. Kljub šibkostim pa smo vsi vredni ljubezni. Sprejmi se takega, kakršen si. Vsakogar od nas določajo številne lastnosti, po katerih se ljudje razlikujemo med seboj ali pa smo si podobni. Tudi če nisi zadovoljen z vsemi svojimi lastnostmi, se vendar lahko sprejemaš in se imaš rad. Usmeri se na tiste svoje lastnosti, ki so dobre. Večkrat pomisli nanje; to te bo navdajalo z zadovoljstvom in zaupanjem.
Kadar opazuješ sebe in se primerjaš z drugimi, si prizadevaj, da ne vidiš pri drugih le prednosti, pri sebi pa le primanjkljajev! Veš, da imaš tudi pomanjkljivosti, a prav tako jih imajo drugi ljudje. Kljub šibkostim pa smo vsi vredni ljubezni. Sprejmi se takega, kakršen si. Vsakogar od nas določajo številne lastnosti, po katerih se ljudje razlikujemo med seboj ali pa smo si podobni. Tudi če nisi zadovoljen z vsemi svojimi lastnostmi, se vendar lahko sprejemaš in se imaš rad. Usmeri se na tiste svoje lastnosti, ki so dobre. Večkrat pomisli nanje; to te bo navdajalo z zadovoljstvom in zaupanjem.
PREPOZNAVATI, KAJ SI V ŽIVLJENJU ŽELIŠ IN SI POSTAVITI CILJE TER SI JIH TUDI ZAPISATI.
Cilji ti pomagajo, da začutiš, da ima tvoje življenje smisel in se je vredno potruditi. Ko dosežeš zastavljene cilje, pridobiš samozavest. Kadar si brez ciljev in brez načrtov, imaš občutek, da je življenje nesmiselno. Hitreje podležeš vplivu slabe družbe.
Kaj je dobro upoštevati, kadar si postavljaš cilje?
- Cilj mora biti tvoj. Če ti ga postavijo starši ali učitelji, je to njihov cilj. V takšnem primeru si morda ne boš dovolj prizadeval, da bi ga dosegel.
- Cilj ne sme biti postavljen niti prenizko niti previsoko. Če je cilj postavljen prenizko, ne predstavlja nobenega izziva. Ni se potrebno veliko truditi za rezultat. Vendar je tudi zadovoljstvo, ko je cilj dosežen, majhno. Kadar pa je postavljen previsoko, je le malo možnosti, da ga dosežeš. Vanj vložiš veliko truda, doživiš pa neuspeh. Previsoki cilji ti jemljejo voljo in zaupanje vase.
- Svoje cilje zapiši. Ko cilje zapišeš, si jih laže predstavljaš in tudi laže dosegaš.
- Začrtaš si dolgoročne cilje (Kdo želiš biti in kaj želiš početi čez deset let?), nato pa si te cilje razdeliš v kratkoročne cilje (Kaj lahko danes, tukaj in zdaj storiš). Ovire na poti do ciljev lahko spremeniš v priložnosti, izzive. Če ovire sprejmeš kot izzive, te to spodbudi, da zbereš več energije za delo ali učenje in se še bolj veseliš svojega uspeha.
UČENJE GLEDE NA RAZLIČNE UČNE STILE
Vsak se lahko nauči učiti se, tudi na zabaven način, če spozna sebe in metode učenja, ki mu ustrezajo. Lažje se je učiti, če vključimo več čutil, če torej učne poti v spomin vodijo prek gledanja, poslušanja, tipanja, okušanja in vonjanja. Učni stili se delijo na različne tipe: vidni tip, slušni in telesno-gibalni tip. Spodaj so natančneje opisani:
VIDNI TIP
Bolj si zapomnim, kar vidim, kot kar slišim.
Pišem, ker si bolje zapomnim.
O tistem, kar se učim, si v mislih ustvarim podobo.
Ko berem ali pišem, si zapisujem.
Pri zapisovanju uporabljam barve, berem raje sam/a. Ideje narišem, naslikam.
Opazujem učiteljev obraz, ko razlaga.
Vključen radio me ne moti.
Pišem, ker si bolje zapomnim.
O tistem, kar se učim, si v mislih ustvarim podobo.
Ko berem ali pišem, si zapisujem.
Pri zapisovanju uporabljam barve, berem raje sam/a. Ideje narišem, naslikam.
Opazujem učiteljev obraz, ko razlaga.
Vključen radio me ne moti.
Zato se pri vidnem tipu svetuje:
- uporaba slik, fotografij, ilustracij, grafov;
- jasno morajo videti učitelja pri razlagi, še posebej gestikulacijo;
- uporaba barv za podčrtavanje in označevanje pomembnih besedil;
- ideje naj narišejo, naslikajo;
- zgodbo naj najprej napišejo in tudi narišejo;
- branje ilustrativnih besedil;
- predstavljajo naj si besede;
SLUŠNI TIP
Lažje razumem, če o snovi razpravljam z drugimi.
Ko poslušam besedilo, se ga lažje učim.
Rad govorim, ko pišem.
Ko berem, v mislih »poslušam« besede.
Bolje si zapomnim snov, če se učim glasno.
Rad/a pripovedujem šale in si jih zapomnim.
Ko poslušam besedilo, se ga lažje učim.
Rad govorim, ko pišem.
Ko berem, v mislih »poslušam« besede.
Bolje si zapomnim snov, če se učim glasno.
Rad/a pripovedujem šale in si jih zapomnim.
Zato se pri slušnem tipu svetuje, da:
- sodelujejo v diskusijah ali debatah;
- snov ponovijo v obliki nastopa;
- snemajo predavanja ali posnamejo del besedila;
- glasno berejo;
- za lažje pomnjenje uporabljajo glasbeno podlago;
- se o idejah pogovarjajo;
- učenci nekomu narekujejo pri zapisu besed;
TELESNO GIBALNI TIP
Učijo se z delom in telesno dejavnostjo.
Ko sem telesno dejaven, dobim dobre zamisli.
Ko se učim, imam rad/a premore.
Rad/a delam stvari z rokami.
Rad/a se učim na različnih mestih, stoje.
Ko sem telesno dejaven, dobim dobre zamisli.
Ko se učim, imam rad/a premore.
Rad/a delam stvari z rokami.
Rad/a se učim na različnih mestih, stoje.
Zato se učencem, ki jim je ljubši motorični tip učenja, svetuje:
- veliko odmorov med učenjem;
- med učenjem naj se premika;
- učijo naj se stoje;
- uporabljajo zelo močne barve za zapomnitev;
- poslušajo glasbo med učenjem.
STRATEGIJE UČENJA
Učenec bi moral poznati različne pristope k učenju (učne strategije), imeti pred seboj jasen cilj & učiti se tako, da bi prišel do končnega cilja. Taki učenci so v učnem procesu aktivni, prevzemajo nase del odgovornosti za doseganje cilja, se zavedajo obsega svojega predznanja o neki snovi…
Strategije ponavljanja
Aktivno ponavljanje (obnavljanje, poimenovanje informacij) gradiva z namenom si ga bolje zapomniti. Učinkovito pri ohranjanju informacij v kratkoročnem spominu in njihovem prenosu v dolgoročnega.
Ta strategija pri preprostejših nalogah vključuje naslednje aktivnosti:
- glasno obnavljanje ključnih besed ali povedi,
- ponovno prebiranje gradiva,
- ponovno zapisovanje gradiva v obliki obnov.
MNEMONIČNA SREDSTVA
- Način pomnjenja, ki se pogosto zelo obnese, so asociacije. So zelo subjektivno zgrajene, osebne, nenavadne. Otrok lahko ustvarja najbolj »nore« asociacije.
Npr.: To, kdaj je plima in kdaj oseka, ko morska voda upade, si lahko zapomnimo s pomočjo predstave, da se voda »odseka«, je je manj in je takrat oseka, plima pa je njeno nasprotje. - Otrok si lahko pri učenju pomaga tudi s kraticami, npr. SKAT (Sparta, Korint, Atene, Tebe) kot najpomembnejše starogrške mestne države.
- Pri pomnjenju pomagajo tudi rime, abecede, predstave.
- Učenje angleščine s pomočjo: npr. domin, spomina (slika – beseda)
- Datume, števila, pin kode in telefonske številke si lahko zapomnimo s pomočjo (telefonske) številčnice: Zapomnimo si zaporedje gibov, sledijo gibu roke po številčnici.
Učenje zaporedij, seznamov, najpogosteje vzamemo začetnice besed iz seznama in jih poskušamo urediti v smiselne beseda ali stavke. Lažje si jih je zapomniti, če iz začetnic vsakega od planetov napleteš stavek ali dva. Nič hudega, če je sporočilo precej čudno.
Nasveti za lažje pomnjenje:
Pred ki, ker, ko, da, če vejica skače. (Pravilo za postavljanje vejice.)
V gozdu brž najdem zrele jagode. (Če prečrtamo samoglasnike, dobimo zveneče soglasnike, ki se v orodniku vežejo s predlogom z.)
Ta suhi škafec pušča. (Če črtamo samoglasnike, dobimo nezveneče soglasnike, ki se v orodniku vežejo s predlogom s.)
SKAT – Sparta, Korint, Atene, Tebe (najpomembnejše starogrške mestne državice)
KSN – kladivce, stremence, nakovalce (slušne koščice v srednjem ušesu)
SO2 – žveplov dioksid: srna sreča dve hudo smrdljivi opici – (prve črke živali)
V gozdu brž najdem zrele jagode. (Če prečrtamo samoglasnike, dobimo zveneče soglasnike, ki se v orodniku vežejo s predlogom z.)
Ta suhi škafec pušča. (Če črtamo samoglasnike, dobimo nezveneče soglasnike, ki se v orodniku vežejo s predlogom s.)
SKAT – Sparta, Korint, Atene, Tebe (najpomembnejše starogrške mestne državice)
KSN – kladivce, stremence, nakovalce (slušne koščice v srednjem ušesu)
SO2 – žveplov dioksid: srna sreča dve hudo smrdljivi opici – (prve črke živali)
