V prvih dneh junija so nas poletno topli žarki opomnili, da se bliža zaključek šolskega leta. In ker je bilo tokratno leto precej razburkano, smo se na PŠ Šentviška Gora odločili, da ga tako tudi zaključimo.
Učenci in učiteljice smo se zato v torek, 15. 6., odpravili jahat valove na Bohinjsko jezero. In leto 2021 ne bi bilo pravo, če ne bi prvega vala, ki je odplaknil naš prvotni načrt, poslalo že navsezgodaj zjutraj na dan izleta. Preveč nas je bilo, da bi uspeli z našim velikim avtobusom po Baški grapi do Bohinjskega jezera. A nismo se pustili, odločili smo se, da bomo pot izkoristili za spoznavanje skritih kotičkov. Tako smo jo ucvrli kar skozi Cerkno, do smučišča, naprej do Zalega Loga in po klancu navzgor do Soriške planine. Cesta, zvita kot presta, je kar malce ponagajala nekaterim želodčkom, a ko smo skozi okno prvič uzrli vrh Triglava, so bile tegobe pozabljene.
Sonce na nebu in visoke gore so nas spremljale vse do Ribčevega Laza, od kjer smo pot nadaljevali peš. No, daleč nismo prišli, prvo postojanko smo naredili že nekaj korakov proč. Na sveže pokošeni travnati preprogi in pod budnim očesom Zlatoroga smo se okrepčali z dobrotami, ki so se skrivale v nahrbtnikih. Ko so bili želodčki polni, smo vzeli pot pod noge in se ob jezeru sprehodili mimo plezalne stene, športnega centra, cerkve Sv. Duha in tabora Gozdne šola vse tja do Ukanca. Tam smo pot nadaljevali po Zlatorogovi pravljični poti in po nekaj minutah prečili potok Savica ter si ob strugi našli primeren kotiček za počitek in malico. Mali raziskovalci pa si niso dali miru. Kljub strupeno nizkim temperaturam vode, so s sendviči v roki skakali po potoku in malico delili z racami, ki so z razlogom plavale za njimi.
Najboljši del pa smo seveda pustili za konec. Po kratkem oddihu smo se vrnili v Ukanc, se tam ohladili s sladoledom in se nato urno vkrcali na Panoramsko ladjo. Med opazovanjem okoliških gora, valov, ki jih je za seboj puščala ladja, in ob zanimivi razlagi vodičke, smo kaj hitro prispeli nazaj do Ribčevega Laza. Sledili so še zadnji očarani pogledi na jezero, nato pa smo se z avtobusom utrujeni, a polni novih doživetij, vrnili domov.
Zapisala Tajda Vidič
