V tednu, ko so bili četrtošolci v šoli v naravi in so pošiljali pozdrave z Vojskega, so se še preostali učenci PŠ Šentviška Gora odpravili na pohod. Namenili so se v Gorski Vrh, V Grič ali k Tenacu, kot tudi nekateri rečejo. Tam je namreč doma drugošolka Tjaša. Zanimalo nas je, kako dolgo pot bi morala Tjaša prehoditi do šole, če je ne bi vozili z avtom.
Že na koncu vasi sta jih pričakali Tjaša in babi Irena, ki sta jih vodili po bližnjici navzgor skozi gozd. Približno po tej poti, saj se je veliko stezic že zaraslo, je v šolo peš hodila babi Irena v 4. razred. Prve tri razrede pa je obiskovala še na Pečinah. Tudi do tja je bila pot dolga in še posebno v zimskem času naporna. Pripovedovala jim je o dogodivščinah na poti v šolo. Nekoč je slišala celo medveda.
Ugotovili so, da živi Tjaša na zelo lepem in mirnem kraju. Počutili so se kot bi prišli na kmečki turizem na počitnice. Še posebno, ker so nas obilno pogostili z domačimi napitki in slastnim pecivom, ki ga je spekla Tjašina mama. Tjašini prababici, ki bo imela že 92 let, so zapeli in ji podarili ptička, saj jo ob okroglem jubileju niso mogli obiskati. Pred odhodom so se lahko še spuščali po toboganu, gugali in skakali na trampolinu. Kar težko so se poslovili.
Pot so nadaljevali skozi Sleme, kjer je doma tretješolka Tinkara Ozebek. Malo so poklepetali z njeno mamo in tatom in se zahvalili za okrepčilo. V šolo so se vrnili ravno do kosila.
Za PŠ Šentviška Gora, Vlasta Sotenšek
