Na Vojskem se čas obrača hitreje, že je tu četrtek, zadnji cel dan v šoli v naravi. Od vseh je bil ta najtežje pričakovan, saj so bile večerne plesne toalete prve v kovčkih.
Da bo dan plesno in glasbeno obarvan, je nakazalo že jutro, ko se je nekaj minut čez sedem po domu razlegla glasna budnica mačka Murija. Učitelj Janez je z zvočnikom na rami poskrbel, da so iz sob hitro pokukale zaspane, a nasmejane skuštrane glave. Sledila je telovadba in za njo zajtrk. Čokoladni namaz na kruhu je bil tu skoraj enako debel kot kosi kruha, dodatkov pa nikoli ni zmanjkalo.
Inzulinski šok smo hitro usmerili v plezanje, lokostrelstvo in raziskovanje potoka. Dopoldan je minil, kot bi mignil in kmalu po kosilu smo že odhiteli dalje. V bližnjem gozdu so učenci od učitelja Maja izvedeli nekaj več o bivakiranju v naravi, nato pa so bili sami tisti, ki so morali postaviti čim boljše prenočišče. Domišljiji je bila prepuščena prosta pot in na plano so privrele res zanimive ideje. Poleg kurišč, smo tako ob zasilnih bivakih našli tudi obešalnik za oblačila in okrasno ograjo.
Večer se je začel s predstavitvijo sob in z druženjem ob tabornem ognju, po desetminutnem lepotičenju pa smo nadaljevali s plesom. Kljub skrivnim dogovorom o plesnih parih, je do večera poguma zmanjkalo in je ostalo le pri sramežljivih pogledih. Dekleta so izvajala svoje koreografije, fantje pa so bolj ali manj začudeno opazovali in se na obrobju plesišča hihitali.
Zapisala Tajda Vidič
