Pri temi Bilo je nekoč smo se letos na PŠ Šentviška Gora spet nekoliko bolj posvetili temu, kako je bilo v šoli včasih.
Učenci so si najprej ogledali nekaj zanimivih posnetkov. Učiteljici sta jim iz posebne številke Planotarčka prebrali zanimivosti iz intervjujev s starejšimi krajani.
Učiteljici sta jim prikazali, kakšne naprave za popestritev pouka so uporabljali, ko sta onidve začeli delati na šoli. Spoznali so episkop, grafoskop in ciklostil. S pomočjo diaprojektorja so si pogledali film o Kekcu. Bilo je podobno, kot bi ilustracije fotografirali iz knjige in si jih potem ogledali s pomočjo projektorja.
Učenci so se še podpisali na folijo za grafoskop in preizkusili v pisanju s peresnikom. Pisanje s kredo na tablice ni bilo tako zanimivo, saj jih imamo še vedno nekaj, da nanje lahko vadimo zapis črk in številk. Seveda so nekoliko bolj moderne od tistih včasih.
V drugem delu tehniškega dne pa sta učiteljici prebrali nekaj zapisov iz dnevnikov prvošolcev in drugošolcev izpred približno 30 let. Pod nekaterimi zapisi so bili podpisani starši, strici, tete naših učencev. Ugotovili so, da skoraj nihče ni pozabil omeniti, kaj je bilo tistega dne za malico. Imeli so tudi zelje in pašto, saj kosila takrat v šoli ni bilo. Poseben dan je bil seveda tudi športni dan. Nekateri šolski predmeti so imeli drugačna imena. Učiteljic ni bilo, le tovarišice.
Ker bo v oktobru 30. obletnica prenove šole, so si ogledali posnetek programa ob otvoritvi. Zanimivo je bilo videti, kako so nastopali nekateri njihovi starši, sorodniki in znanci, ko so bili približno toliko stari kot oni.
Prelistali so še učbenike in delovne zvezke, ki so jih morda uporabljali njihovi starši ter spoznali Jakopeta, Leno in Jana ter Švigazajčka, ki so bili maskote posameznih delovnih zvezkov. Nekateri so se jim zdeli zanimivejši kot so sedanji.
Skupaj smo ugotovili, da je imelo vsako obdobje tudi v šoli dobre in slabe strani.
Za PŠ Šent. Gora, Vlasta Sotenšek in Erika Laharnar
