Tako se glasi naslov projekta, ki je bil naši šoli odobren v okviru programa Unije Erasmus+, Razpis Erasmus+ 2023, Ključni ukrep 1, akcija Mobilnost osebja in učencev v splošnem šolskem izobraževanju za neakreditirane institucije.
Za projekt smo se v prvi vrsti prijavili zato, ker ugotavljamo, da je stanje bralne pismenosti na šoli nezadovoljivo. Z uvajanjem novih praks, pridobljenih na šolah gostiteljicah, želimo to stanje izboljšati. Poleg tega se na šoli ukvarjamo z ozaveščanjem učencev in osebja o pomenu okoljske problematike ter spodbujamo kritično mišljenje, kar lahko z novimi znanji in izkušnjami še bolj poudarimo. Bralno pismenost lahko z obstoječim IKT-jem urimo na daljavo, in sicer s sodelovanjem z izbranimi šolami, s tem pa tudi urimo digitalne spretnosti učencev in učiteljev. Slednji se z izmenjavo učijo oz. obnovijo znanje tujih jezikov, spoznavajo drugačne kulture ter s tem krepijo evropsko zavest in vključevanje, le-to pa prenašajo na učence. Nenazadnje sodelujoči učitelji spoznavajo različne šolske sisteme, izboljšajo kompetence na svojem področju ter krepijo motivacijo za delo, to pa vsekakor koristi tako učencem kot šoli v celoti.
Z izvedbo projekta želimo v prvi vrsti doseči dvig bralne pismenosti na ravni celotne devetletke. Poleg tega želimo tako učitelje kot učence dodatno ozavestiti o pomenu trajnostnega razvoja ter se hkrati posvetiti tudi digitalnim možnostim, ki nam jih obstoječa IKT oprema ponuja. Želimo tudi povečati osebno zadovoljstvo, motivacijo in kompetence sodelujočih učiteljev, s pomočjo njihovih poročil pa še pri ostalem pedagoškem osebju ter končno tudi pri učencih. Z različnimi dejavnostmi, ki jih bomo izvajali za doseganje pravkar omenjenega, pričakujemo širjenje obzorij vseh udeležencev na področju evropske dimenzije, izboljšanja znanja tujih jezikov, spoznavanja novih kultur ter posledično sprejemanja drugačnosti in večanja strpnosti.
Zadani cilj izboljšanja bralne pismenosti na šoli smo načrtovali v treh korakih. V prvem koraku, ki je tudi vsebina tega projekta, želimo najprej izobraziti učitelje razredne in predmetne stopnje. To pomeni, da bo tokrat najpomembnejša aktivnost mobilnost osebja oz. bolj natančno sledenje na delovnem mestu. V drugem koraku načrtujemo mobilnost osebja in učencev, v tretjem pa spust po vertikali navzdol ter s tem mobilnost vzgojiteljic. Slednja dva sta seveda predmet nadaljnjih novih projektov.
Po zaključenem projektu pričakujemo povečanje avtomatizacije branja učencev ob koncu 1. triade, suvereno uporabo bralnih strategij pri šestošolcih ob koncu 2. triade ter dvig opravljene slovenske, angleške in italijanske bralne značke med devetošolci ob koncu 3. triade. Poleg tega pri učiteljih in učencih pričakujemo okrepljeno zavest glede pomena okoljske problematike ter večjo spretnost pri uporabi IKT-ja in digitalnih vsebin. Nadejamo se tudi večje motivacije in strokovne usposobljenosti pedagoškega osebja, kar se bo gotovo preneslo na učence. Vsi skupaj, se pravi šola kot celota, pa bomo nedvomno okrepili naše zavedanje o nas kot državljanih Evropske unije, kjer vsak prispeva nekaj svoje dragocene jezikovne in kulturne drugačnosti v skupno dobro vseh.
Klikni za :
1. Primeri dobrih praks – FINSKA
2. Primeri dobrih praks – ŠVEDSKA
Mag. Valentina Dobravec Junc, koordinatorka projekta
Most na Soči, 24. 6. 2023