Veliko se pogovarjajte z njim. Naj se vam ne zdijo njegovi problemi otročji in nepomembni, ker zanj to vsekakor niso.
Ne spuščajte se v besedne boje z njim. Postavite jasne meje. Ob konfliktih ponudite dve možnosti, naj si sam izbere pravo. (Ponavadi ga lahko že to, da ima možnost odločanja, pomiri in spodbudi k drugačnemu razmišljanju).
Otroka spodbujajte h gibanju (zelo koristno je, da greste ven kot družina na sprehod, v gozd, morda kolesarit, plavat ali karkoli vam ustreza). Telesna aktivnost otroka sprosti, zabava in mu pomaga znebiti se negativnih občutkov.
Izredno koristno je, da poskuša eden ali oba od staršev z otrokom preživeti nekaj časa ob neki zabavni aktivnosti, ob nečem, kar ju bo povezalo, sprostilo, zabavalo. To je lahko šport ali pa tudi ne (morda obisk tekme, gledališča, filma…). Na ta način okrepimo odnos z otrokom, kar je zelo pomembno. Včasih se niti ne zavedamo, da je edina komunikacija, ki jo imamo z otrokom, le glede obveznosti v šoli in doma ter pridiganje zaradi njih.
Bodite iskreni z otrokom. Povejte mu, da vas skrbi zanj, da ga težko gledate, kako je nesrečen. Morda ima on kakšen predlog, kako lahko težavo prebrodita. Če se vam zaupa, ga poskušajte poslušati, brez da bi mu začeli pridigati ali moralizirati. Poskušajte se vživeti v njegov položaj. Spregovorite mu o svoji izkušnji, toda pazite, da mu boste vseeno pustili do besede.
Spodbujajte ga k družabnosti, predlagajte, da povabi prijatelje domov, da odigrajo kakšno družabno igro (ne priporočam pa preveč računalniških igric).
Bodite pozorni na to, kako in koliko se vaš otrok zdravo prehranjuje, koliko spi…kajti če niso zadovoljene osnovne fiziološke potrebe po hrani, vodi in spanju, je otrok lahko nerazpoložen in to lahko povzroči še več težav. Pazite tudi, da otrok uživa dovolj sadja in zelenjave ter ne preveč sladkorja in maščob.
Razvijajte otrokova zanimanja, spodbujajte ga, da razvija svoja močna področja. Razmislite, kako bi mu lahko pri tem pomagali. Morda lahko skupajz očetom kaj izdelata v delavnici ali spečeta z mamo jabolčni zavitek in nato povabite prijatelje, da ga skupaj pojeste.
Spodbujajte otroka k samostojnosti in prevzemanju odgovornosti za svoja dejanja. Če ste mu do zdaj vsak dan sitnarili glede šolskih obveznosti, lahko pridete k otroku in mu poveste, da ste se odločili, da je dovolj star, da bo za svoje stvari lahko skrbel sam. Da mu zaupate, da bo domače naloge delal sam, če pa bo potreboval pomoč, se lahko obrne na vas.
Redno obiskujte pogovorne ure in se zanimajte zanj. Četudi ne pokaže, otroku to veliko pomeni. Pa veliko sreče!
Maja Obid, soc. ped..
