V četrtek, 2. junija, smo bili priče velikemu dogodku. V prelepem ambientu gradu Kromberk so se na Zborovskem bumu goriške regije predstavili tudi mladinski zbori. Enajstim primorskim šolam se je pridružila tudi naša. Pevci so v velikem zboru skupno odpeli osem skladb, med katerimi so bile kar tri novitete, napisane posebej za ta dogodek.

Naš pevski dan se je začel že dopoldne, ko smo se v dvorani Kulturnega doma Deskle zbrali na skupni vaji s kanalskim in desklanskim zborom. Pa nismo le peli! Za odlično kosilo je poskrbela mama ene izmed naših pevk, ki nam je »častila« pico, v Novi Gorici pa so nas zborovodkinje nagradile še s sladoledom. Sledila je generalka, nato pa slovesen koncert, ki mu je prisluhnilo veliko poslušalcev. Udeležilo se ga je tudi nekaj naših staršev. Korepetirali in dirigirali so različni zborovodje, ki vodijo zbore na osnovnih šolah. Zbranim je spregovoril novogoriški župan, nas pa so zelo nagovorile besede uspešne zborovodkinje, Marinke Šuštar. Bila je tako prijazna, da nam jih je poslala, zato nekaj njenih pomenljivih in ganljivih misli kar povzemamo:

»Bravo! Zmaga! Zmaga! Zmagali smo! Tako vzklikamo ob pomembnih dogodkih, pri katerih smo dobri, boljši, najboljši. Zmage so lahko različne. Veličastne, kot npr. na olimpijskih igrah, ko zmagovalcem ploska ves svet. So zmage pomembne za državo, npr. na gospodarskem, kulturnem, športnem področju. In so zmage posameznika, ki so za druge nepomembne, zanj pa zelo pomembne. Npr. ko dobro pišete test, v katerega ste vložili veliko truda. Je to vaša zmaga? Je. Ali ko sicer težko, a vendarle pustite računalnik in greste s prijatelji na rolke, kotalke in kolesa, kot pravi pesem. Je to zmaga? Je. Ali takrat, ko pospravite svojo sobo. Je to vaša zmaga? Je. Je. Velika, kajne? Zmage so torej lahko velike, lahko so majhne. Kakor za koga.

Današnji dogodek je gotovo velika zmaga. Da po dveh, posebej za šolske zbore neprijaznih letih, na šestdesetih zunanjih prizoriščih po Sloveniji, v dobrih dveh tednih odmeva petje več tisoč pevcev, je velika zmaga in velika sreča. Sreča je tudi, drage pevke in pevci, da imate zborovodkinje in zborovodje, ki niso obupali in so vztrajali ter izbrali zanimiv program, v katerem že besede veliko povedo, glasba pa jih nadgradi in vas poveže v uglašeno celoto. Sreča je, da so vas vzpodbujali, da ste zadnjega pol leta prihajali na vaje. Vem, da ni enostavno na vajah stati, biti zbran, poslušati, pravilno dihati, intenzivno izgovarjati, se vživljati v različna razpoloženja, predvsem pa ponavljati, ponavljati … Ampak, splača se! Ko pesem pride do srca, ko zazveni kot je treba, ko začutite besede, melodije in harmonije, veste, da ste ustvarili nekaj lepega. In ne nazadnje, sreča je, ker ste pevci, saj se pri zboru učite tudi za življenje. Učite se vztrajnosti in discipline, učite se poslušati drug drugega, se podrejati, včasih biti glaven, včasih neslišen, včasih enakovreden drugemu. Kot v življenju.

Pesem, ki smo jo danes slišali, pravi: »Cena časa raste z leti, vsak trenutek je zaklad, enkrat dano je živeti, tisočkrat pa BITI MLAD!« Danes se od srečnega in srčnega prepevanja, ki glasno in zmagovalno zveni, mladi počutimo vsi. Zato pojte, mladi ljudje! Pojte z veseljem, osrečujte s pesmijo sebe in druge!«

Tem besedam ni kaj dodati.

Zapisala Erika Bizjak
Foto: arhiv JSKD OI Nova Gorica

Dostopnost