Učenci Pš Šent. Gora so se zelo razveselili novice, da bodo po dveh letih spet lahko prespali v šoli, nekateri prvič, nekateri pa so prespali noč že v vrtcu ali v 1. razredu.
V četrtek je bilo že dopoldne čutiti vznemirjenje in težko pričakovanje večera. Že nekaj pred 18.00 so začeli prihajati učenci s starši s potrebno opremo za večerni pohod in spanje v šoli. Hitro so se poslovili od staršev in že hoteli v učilnicah pripraviti ležišča. Učiteljici sva jih komaj zvabili v telovadnico, saj jih je tam čakalo ledeno presenečenje. Odigrali so še zadnjo prijateljsko tekmo med dvema ognjema, potem pa je bil res čas za pripravo ležišč. A nikakor še ne čas za spanje. Preko Ključa se je namreč s prizorišča koncerta razlegala glasba. Tako so se skozi Polje, okrog Ključa podali do vzpetine na Prapetnem Brdu, kjer je bil lep razgled na prizorišče dogajanja. Glasba je bila za učiteljici ravno prav glasna, učenci pa so spraševali, zakaj je tako potiho. Pomalicali so, malo zaplesali, se malo lovili… Večer se je prevešal v noč in oblaki so se približevali, zato je bil čas za odhod. S svetilkami in del poti pod dežniki so se vrnili nazaj v šolo. Ob pravljicah so kar kmalu zaspali. Tudi nevihta, ki je trkala na okna, jih ni prebudila.
Zjutraj so spalnice spet uredili v učilnice. Po malici so jih čakali pomembni dogodki zadnjega šolskega dne. Najprej so se vsi učenci in otroci vrtca zbrali pred šolo na prostoru, ki so ga vrtčevski otroci praznično okrasili. Ob himni so četrtošolci dvignili zastavo. Nato so s krajšim kulturnim programom počastili prihajajoči praznik domovine. Zapeli so, zaplesali in razmišljali o naši domovini. Učenci so še izkoristili priložnost, da so se vzgojiteljici Slavki, ki odhaja » v penzijo «, zahvalili za vsa lepa doživetja, ki se jih spominjajo iz vrtčevskih dni ter ji zaželeli, naj v bodoče uživa pa na drugačen način – v vsem, kar rada počne.
Po kosilu smo se poslovili in si zaželeli lepe počitnice. Naj bodo razigrane in varne.
Za PŠ Šent. Gora, Vlasta Sotenšek in Erika Laharnar
